| Zavod SloVino SloVino Club SloVino.com Sommelierji SloVino Vinska akademija Prestige TOP 30 |
 |
 |
|
04.02.2012 | 13:23     |
|    |
||||||||||
 |
|
|
Slovino > Zgodovina Zgodovina Kultura vinske trte je stara skoraj 9.000 let. Izvira iz dežel srednjega vzhoda, kjer so pričeli vzgajati sorte, ki so bile namenjene za pripravo soka in v drugi obliki tudi za vino. Ob tem se je vzgoja plemenite vinske trte začela širiti po Sredozemlju. Širili so jo Feničani, Grki in Rimljani, ki so začeli saditi vinsko trto tudi na našem ozemlju, v naših krajih. V drugi polovici 19. stoletja se je v svetu in na Slovenskem znanost o vinogradništvu začela zelo razvijati in v tem obdobju prihajamo do različnih novih spoznanj na tem področju. Ustanovljena so razna strokovna društva in šole, obenem pa začeli izdajati različno publikacijo za vinarje. Aktivno izvajanje del in nalog v vinogradih in ob njih ter razvoj vinogradništva pa je nenadoma prekinila trtna uš, ki je popolnoma uničila vinograde. Potrebe so narekovale popolno obnovo nasadov vinske trte. Začetek obnove ni bil lahek, pa vendar so se ljudje, ki so verjeli v razvoj in pomembnost trte, lotili tega dela s posebno zagnanostjo. Iskali so lege, terene, okoliše, rajone, pravzaprav kraje, kjer je dišalo po razvoju in v katerih bi lahko ponovno uspevala dobra vinska trta. Obnova je stekla na različne načine. Ljudje so po nasvetih strokovnjakov začeli trto cepiti z različnimi plemenitimi sortami, seveda s tistimi, ki so se povezovale. Obnova je vnesla med vinogradnike veliko sprememb, ki so narekovale boljše sorte, sadili so vinograde v vrstah in v večjih razmakih, kar je pomenilo, da so vinograd lažje obdelovali in tudi zaščita pred raznimi boleznimi je bila enostavnejša. Ob vse večji organiziranosti vinogradnikov so začele nastajati zadruge, ki so vinogradnike povezovale in jim strokovno svetovale na področju vinogradništva, vinarstva in kletarstva. Med drugo svetovno vojno je bilo veliko kleti na Slovenskem oropanih starih dobrih letnikov. Iznajdljivi kletarji so ponekot zazidali dele arhivskih kleti in na ta način ohranili tudi predvojne letnike. Na ta način se je ohranilo tudi najstarejše vino, ki ga hranimo v Sloveniji. To je vino letnika 1917 v ptujski kleti. Po drugi svetovni vojni so se začeli v obdelovalni proces vinske trte uvajati tehnološki procesi in veliko dela je bilo opravljenega strojno. Tehnologija je omogočila vinogradnikom lažje opravilo v vinogradu, pa tudi v kleti. Zgrajeno je bilo veliko novih vinskih kleti, obnovljena je bila vinska posoda. Usmerjenost vinogradništva je bila v maximalne količine po trti - hektarju. Žal je bilo edino merilo količina. Zadnjih 20 let se ta filozofija krepko spreminja. Vse bolj je v ospredju vrhunska kvaliteta. Le ta postaja ključni dejavnik pridelave grozdja in metod vinifikacije v Sloveniji. Bogati z izkušnjami iz zgodovine in z roko v roki z novimi tehnološkimi in marketinškimi metodami moramo poskrbeti, da bodo naši zanamci s ponosom govorili o zgodovini vina pri nas. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
Copyright © 2001 - 2004 Slovino.com. Vse pravice pridržane
Stran izdelal Boštjan Krajnc